Če sem iskren, nikoli nisem bil tip človeka, ki bi posebej rad nosil nakit. Zame je bilo to vedno nekaj, kar je bolj pripadalo ženskemu spolu. Čeprav sem skozi leta videl, da tudi moški nosijo nakit, sem si mislil, da jaz pač nisem za to. Vse pa se je spremenilo, ko mi je pred kakšnim letom dekle podarilo verižico za rojstni dan. Priznam, sprva, ko sem odprl darilo, sem si rekel, da tega ne bom z veseljem nosil, saj mi verižice niso bile posebno všeč. A ko sem videl, da to ni kar neka verižica, ampak je imela v ozadju dejanski pomen, sem si hitro premislil in mi je v bistvu precej prirasla k srcu.

Ker je imel ta kos nakita resničen pomen, sem ga rad nosil praktično vsak dan, 24/7. Najbolj mi je bilo všeč, da je bil videz te verižice precej preprost in ni bila preveč kičasta, kar bi mi bilo precej grdo. Kljub preprostosti je ta verižica občasno lepo popestrila moj slog ter ga malce nadgradila, kar mi je bilo še posebej všeč. A to sploh ni bil moj namen, ko sem jo nosil. Ker je imela zame poseben pomen, sem jo nosil tudi takrat, ko sploh ni pasala zraven. Takrat sem jo lahko skril pod majico, saj sem jo nosil zaradi sebe in ne zato, da bi jo videli drugi.

Danes na nakit, predvsem na verižice, gledam precej drugače kot včasih. Zavedam se namreč, da tak nakit nima vedno le namena, da izgleda dobro in popestri slog. Pomen je lahko veliko globlji, saj lahko posamezniku pomeni veliko več, na primer nekaj osebnega – tako kot je bilo to pri meni. Zato je to zame še danes prav poseben kos nakita.